»Geografska imena povezujejo človeka in prostor: Ubesedujejo to, kar se človeku v njegovi okolici zdi bistveno, zaznamujejo kraje, strukturirajo geografski prostor in podpirajo emocionalno vez med ljudmi in njihovim krajem. Hišna in ledinska imena ustvarjajo to vez najbolj neposredno, ker poimenujejo ožje področje življenja in dejavnosti človeka. Tako posredujejo sliko o tem, kako vidi človek svoje življenjsko okolje. Njihova dokumentacija in znanstvena obdelava je zato nadvse zaslužna.«

S pomočjo ledinskih imen lahko dobimo vpogled v historično pokrajino, rabo zemljišč ter odnos človeka do okolja, v katerem je živel in od katerega je bil bivanjsko odvisen.

Z vidika geografije je projekt FLU-LED izjemno pomemben, zanimiv in uporaben mozaik v tkanju podeželske identitete. Na srečanjih so ljudje v dinamičnih razpravah odstirali drobce preteklih generacij, v ogledalih zagledali sebe in tlakovali pot prihodnjim generacijam. Hišna imena so podpis generacij!

Ledinska in hišna imena s svojo funkcionalno distinkcijo dokumentirajo visoko jezikovno ustvarjalnost ljudi, ko niso razpolagali s kartografskim materialom.

Veliko imen se najde v stoletja starih listinah, protokolih, urbarjih, opisih meja sodnih okrajev, zemljiščnih katastrih, testamentih itd. Vse do najnovejšega časa so topografska imena dokument o intenzivni povezanosti človeka z naravo in dolgem sobivanju različnih jezikov ob stičišču slovanskega, germanskega in romanskega sveta.

Ledinska in hišna imena, ki skupaj predstavljajo mikrotoponimiko določenega ozemlja, so neprecenljiva vrednota slovenske nesnovne dediščine, ki se je vse bolj zavedamo in jo čedalje bolj sistematično raziskujemo. Zato so spletne predstavitve zbranega gradiva še kako dragocene in dobrodošle.

Ledinska imena slovenskega izvora ... so ... del našega (podedovanega) imenskega gradiva. Prav ta imena omogočajo v dvojezičnih regijah, kot je Koroška, vpogled v jezikovno zgodovino in predstvaljajo staro kulturno blago, ki ga UNESCO kot »nesnovno kulturno dediščino« postavlja pod posebno zaščito.

Znanost brez temeljnih raziskav je drevo brez korenin. Globoko zakoreninjena imena so temeljni kamenčki za strokovne / znanstvene raziskave in žive priče naše krajevne zgodovine.

Domača hišna in ledinska imena so pomemben del slovenske žive kulturne dediščine in bogat vir tudi za raziskovanje slovenskega jezika – tako njegove (zgodovinske) pisne podobe kot zlasti govorjenih narečij, v katerih so nastala, se prenašala med generacijami, se počasi preoblikovala in v katerih še vedno živijo.

»K zapisovanju hišnih, ledinskih in krajinskih imen me je zlasti spodbudila mama Terezija Pörtsch s knjižno izdajo zbranih imen, nisem pa jih znala zapisati v narečju. Ko sem od Jozija Packa dobila delno zbrana imena svojega kraja, sem se lotila dopolnjevanja gradiva in razlage izvora imen in njihovega pomena.«

Imena sem zbiral iz ljubezni do domovine. Najbolj doma se počutim v domačem narečju. V narečju se največ ohrani. A kako zapisati narečje? Hotel sem pisati tako, da bo navaden človek razumel kar je zapisano. Vsak glas je dobil svojo črko. Zapisoval sem s svojo »fonetiko«.

»Projekt FLU-LED je z dvojezičnim zemljevidom slovenska ledinska in hišna imena tudi v trški občini Bekštanj dokumentiral za prihodnje rodove. Pomembno se je zavedati, da smo za njihovo ohranitev odgovorni vsi, saj so kulturna dediščina tako slovensko kot nemško govorečih Korošcev in Korošic.«

»Ledinska imena nam podarjajo domačnost in dokazujejo, da so naši predniki pametno poimenovali okolje, v katerem so živeli in delali in se v njem dobro počutili. Kažejo tudi na korenine, iz katerih smo zrasli. ›Cenimo stara poimenovanja in bodimo nanje ponosni‹!« (citat: Anton Feinig)

»Za zapis ledinskih imen na območju nekdanje občine Radiše (sedaj Tržna občina Žrelec na Koroškem) je bil že skrajni čas. Pri zbiranju in pravilnem umeščanju je sodelovalo skoraj šestdeset ljudi. Domačini so zemljevid z dodatnimi informacijami dobro sprejeli.«