Home_slide_1 - copy
Kulturni portal ledinskih in hišnih imen
Kulturportal der Flur- und Hausnamen
Pano_Smarjeta_03
Bled
Pano_Smarjeta_03 - copy
Šmarjeta v Rožu / St. Margarethen im Rosenthal
Pano_Smarjeta_07 2
Sentilj_08
Sramsice_01
Bistrica_Svece_Sentjakob_01
Oktober
Celovec_01
cof
sdr
Roz_01
previous arrow
next arrow

Kaj pravi znanost?

Peter Jordan Avstrijska akademija znanosti, Inštitut za raziskavo mest in regij, Častni predsednik AKO

»Geografska imena povezujejo človeka in prostor: Ubesedujejo to, kar se človeku v njegovi okolici zdi bistveno, zaznamujejo kraje, strukturirajo geografski prostor in podpirajo emocionalno vez med ljudmi in njihovim krajem. Hišna in ledinska imena ustvarjajo to vez najbolj neposredno, ker poimenujejo ožje področje življenja in dejavnosti človeka. Tako posredujejo sliko o tem, kako vidi človek svoje življenjsko okolje. Njihova dokumentacija in znanstvena obdelava je zato nadvse zaslužna.«

Matjaž GeršičZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, Ljubljana

S pomočjo ledinskih imen lahko dobimo vpogled v historično pokrajino, rabo zemljišč ter odnos človeka do okolja, v katerem je živel in od katerega je bil bivanjsko odvisen.

Irma Potočnik Slavič profesorica za geografijo podeželja na Filozofski fakulteti Ljubljana

Z vidika geografije je projekt FLU-LED izjemno pomemben, zanimiv in uporaben mozaik v tkanju podeželske identitete. Na srečanjih so ljudje v dinamičnih razpravah odstirali drobce preteklih generacij, v ogledalih zagledali sebe in tlakovali pot prihodnjim generacijam. Hišna imena so podpis generacij!

Avguštin Mallezgodovinar, bivši vodja Slovenskega zanstvenega inštituta v Celovcu

Ledinska in hišna imena s svojo funkcionalno distinkcijo dokumentirajo visoko jezikovno ustvarjalnost ljudi, ko niso razpolagali s kartografskim materialom.

Teodor Domejslavist in zgodovinar, Celovec, bivši Strokovni nadzornik za manjšinsko šolstvo

Veliko imen se najde v stoletja starih listinah, protokolih, urbarjih, opisih meja sodnih okrajev, zemljiščnih katastrih, testamentih itd. Vse do najnovejšega časa so topografska imena dokument o intenzivni povezanosti človeka z naravo in dolgem sobivanju različnih jezikov ob stičišču slovanskega, germanskega in romanskega sveta.

Drago Kladnik geograf in član Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, Ljubljana

Ledinska in hišna imena, ki skupaj predstavljajo mikrotoponimiko določenega ozemlja, so neprecenljiva vrednota slovenske nesnovne dediščine, ki se je vse bolj zavedamo in jo čedalje bolj sistematično raziskujemo. Zato so spletne predstavitve zbranega gradiva še kako dragocene in dobrodošle.

Heinz-Dieter Pohl Celovec, jezikoslovec in imenoslovec

Ledinska imena slovenskega izvora ... so ... del našega (podedovanega) imenskega gradiva. Prav ta imena omogočajo v dvojezičnih regijah, kot je Koroška, vpogled v jezikovno zgodovino in predstvaljajo staro kulturno blago, ki ga UNESCO kot »nesnovno kulturno dediščino« postavlja pod posebno zaščito.

Martina Piko-Rustia slovenistka in etnologinja, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec-Klagenfurt

Znanost brez temeljnih raziskav je drevo brez korenin. Globoko zakoreninjena imena so temeljni kamenčki za strokovne / znanstvene raziskave in žive priče naše krajevne zgodovine.

Jožica Škoficdialektologinja, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana

Domača hišna in ledinska imena so pomemben del slovenske žive kulturne dediščine in bogat vir tudi za raziskovanje slovenskega jezika – tako njegove (zgodovinske) pisne podobe kot zlasti govorjenih narečij, v katerih so nastala, se prenašala med generacijami, se počasi preoblikovala in v katerih še vedno živijo.

Kaj pravijo zbiralci in zbiralke?

Magda ErrenstŠkofiče/Schiefling

»K zapisovanju hišnih, ledinskih in krajinskih imen me je zlasti spodbudila mama Terezija Pörtsch s knjižno izdajo zbranih imen, nisem pa jih znala zapisati v narečju. Ko sem od Jozija Packa dobila delno zbrana imena svojega kraja, sem se lotila dopolnjevanja gradiva in razlage izvora imen in njihovega pomena.«

Jozi Pack Trabesinje/Trabesing

Imena sem zbiral iz ljubezni do domovine. Najbolj doma se počutim v domačem narečju. V narečju se največ ohrani. A kako zapisati narečje? Hotel sem pisati tako, da bo navaden človek razumel kar je zapisano. Vsak glas je dobil svojo črko. Zapisoval sem s svojo »fonetiko«.

Simon TrießnigBekštanj/Finkenstein

»Projekt FLU-LED je z dvojezičnim zemljevidom slovenska ledinska in hišna imena tudi v trški občini Bekštanj dokumentiral za prihodnje rodove. Pomembno se je zavedati, da smo za njihovo ohranitev odgovorni vsi, saj so kulturna dediščina tako slovensko kot nemško govorečih Korošcev in Korošic.«

Andrej in Tatjana FeinigSveče/Suetschach

»Ledinska imena nam podarjajo domačnost in dokazujejo, da so naši predniki pametno poimenovali okolje, v katerem so živeli in delali in se v njem dobro počutili. Kažejo tudi na korenine, iz katerih smo zrasli. ›Cenimo stara poimenovanja in bodimo nanje ponosni‹!« (citat: Anton Feinig)

Tomaž Ogris Radiše/Radsberg

»Za zapis ledinskih imen na območju nekdanje občine Radiše (sedaj Tržna občina Žrelec na Koroškem) je bil že skrajni čas. Pri zbiranju in pravilnem umeščanju je sodelovalo skoraj šestdeset ljudi. Domačini so zemljevid z dodatnimi informacijami dobro sprejeli.«