Ustno izročilo koroških Slovencev na Unescovem seznamu nesnovne dediščine v Avstriji
Pobude za varovanje nesnovne kulturne dediščine
Na 32. generalni skupščini Unesca je bil leta 2003 sprejet tudi sporazum o ohranjanju oz. varovanju nesnovne kulturne dediščine. Sporazum je začel veljati leta 2006, od takrat je Konvencijo podpisalo 178 držav.
Avstrijska komisija Unesca je bila odgovorna tako za pripravo ratifikacije Konvencije, ki jo je Avstrija podpisala leta 2009, kot za pripravo avstrijskega nacionalnega seznama nesnovne dediščine v Avstriji. Glavni namen mednarodnega sporazuma o nesnovni dediščini sta popis oz. dokumentiranje nesnovne kulturne dediščine in njeno ozaveščanje, s čimer se v širši družbeni zavesti krepita odnos do nesnovne dediščine in razumevanje za številne regionalne kulturne posebnosti in dragocenosti. Nacionalni seznami sodijo med glavne ukrepe, s katerimi Unesco spodbuja nosilce k ohranjanju žive rabe dediščine.
Prošnje za vpis na avstrijski Unescov seznam lahko vložijo le skupnosti, skupine in po potrebi posamezniki, ki so nosilci dediščine. Prošnjo za sprejem slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem so leta 2010 posredovali in podpisali zastopniki slovenskih kulturnih društev (SPD Gorjanci, SPD Planina, SPD Trta in Jozi Pack), ki so do tedaj že izdali zemljevide z lokalnimi ledinskimi in hišnimi imeni ali pa so jih pripravljali. Prošnjo so podprli tudi zastopniki društev KD Šmarjeta-Apače, SPD Bilka, SPD Trta in SPD Rož ter Interesna skupnost selskih kmetov.
Prijavitelji morajo poleg osnovnega opisa izvajanja in ohranjanja tradicije v preteklosti in sedanjosti predstaviti tudi spremembe in dejavnike, ki lahko ogrozijo tradicijo, predvsem pa so pomembni ukrepi za ohranjanje oziroma načrti za inovativno posredovanje tradicije mlajšim generacijam.
Enajstega marca 2010 so bile v dunajski Spanische Hofreitschule prvič razglašene enote, sprejete na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. Poleg 17 drugih enot so bila na seznam sprejeta slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem.
Komisija je prepričana, da posebnosti vsake med njimi doprinašajo k boljšemu poznavanju kulturne raznolikosti in žive dediščine v Avstriji.
Odlikovanje ob desetletnici
Julija 2019 je Avstrijska komisija Unesco odlikovala deset programov, projektov in ukrepov dobre prakse, med njimi tudi projekt ohranjevanja slovenskih ledinskih imen na Koroškem.
Več informacij tukaj
