Spletni zemljevid ledinskih in hišnih imen
Kmečko prebivalstvo se je stoletja dolgo orientiralo po ledinskih in hišnih imenih, ki so se v domači krajevni narečni govorici prenašala iz roda v rod. Zaradi družbenih sprememb in razvoja kmetijstva pa vsakdanja raba ledinskih in hišnih imen vse bolj nazaduje.
Obstoječa – čezmejna – elektronska karta je pomemben korak k ohranitvi nesnovne kulturne dediščine. V enotnih bazah podatkov zbrana ledinska in hišna imena, ki so dostopna vsakomur, je mogoče dopolnjevati, omogočajo pa tudi znanstveno raziskavo do sedaj neobdelanega imenskega gradiva.
Pričujoči prvi skupni elektronski zemljevid združuje imena z vseh posameznih tiskanih občinskih zemljevidov in omogoča ohranjanje nesnovne, jezikovne in kulturne dediščine v obmejnem prostoru avstrijske Koroške in Zgornje Gorenjske.
Zvočni posnetki imen v dveh občinah
Člani slovenskih prosvetnih društev v Kotmari vasi in Škofičah so leta 2009 oz. 2011 po izdaji zemljevidov ledinskih in hišnih imen domačine še enkrat obiskali, tokrat z namenom zvočnega snemanja. Bili so prepričani, da je to najboljši način za ohranitev izgovorjave imen v izvirnem domačem narečju. V Kotmari vasi so tako dokumentirali 244 hišnih in 890 ledinskih imen, v Škofičah pa 324 hišnih in 424 ledinskih imen. Ti posnetki so sedaj del skupne podatkovne baze. Ko se na skupnem zemljevidu v omenjenih občinah z miško dotaknete imen, je velika verjetnost, da z dodatnim klikom zaslišite domačina ali domačinko, ki vam bo besedo izgovoril/a v domačem narečju! Tudi v »Metodah zbiranja« projekta FLU-LED piše: »Hišna in ledinska imena morajo biti dokumentirana tako pisno kot tudi zvočno. Zvočni zapis je osnova, na podlagi katere se lahko tudi naknadno oblikujejo pisni zapisi zbranih imen, jezikoslovcem pa omogoča natančen zapis imen tudi v fonetični transkripciji in morebitno razlago izvora imen. Zvočni zapis bo lahko uporabljen tudi kasneje pri objavi zvočne podobe ledinskih in hišnih imen na spletni strani projekta ali v drugem elektronskem viru.«
