Eno gibanje – tri delovna obdobja

Dosežek: Čezmejni profesionalni projekt FLU-LED

Dokumentiranje ledinskih in hišnih imen na dvojezičnem območju južne Koroške poteka že več desetletij. Ledinska in hišna imena so v 20. stoletju zapisovali številni raziskovalci, jih objavljali in o njih razpravljali. Proti koncu 20. stoletja se je na Gurah in v Selah pojavil nov način zapisovanja imen na stenske oz. žepne zemljevide.

Oba zemljevida, tako z Gur kot iz Sel, sta bila leta 2010 podlaga za sprejem slovenskih ledinskih in hišnih imen na Unescov seznam nesnovne dediščine v Avstriji. Obenem sta postala zgled za izdelavo naslednjih zemljevidov, ki jih v dvojezičnih koroških občinah izdajajo lokalna slovenska kulturna društva.

Na Gorenjskem so se prve pobude za zbiranje hišnih imen ok. leta 2005 pojavile v Dovjem in Mojstrani. Projekti, namenjeni raziskovanju in zapisovanju hišnih imen, so se pod vodstvom Razvojne agencije Zgornje Gorenjske razširili na območja 14 gorenjskih občin.

V evropskem čezmejnem projektu FLU-LED (2011–2015) so projektni partnerji iz Koroške in Gorenjske vse svoje dotedanje izkušnje z dokumentiranjem hišnih in ledinskih imen združili v skupni projekt. Vzpostavili so skupni čezmejni kulturni portal ledinskih in hišnih imen FLU-LED in izdelali poenoteno metodologijo za dokumentiranje in zapisovanje ledinskih in hišnih imen.

Na Koroškem in Gorenjskem se je v skupnem projektu FLU-LED razvilo trajno zanimanje za ohranitev domačih ledinskih in hišnih imen, ki je v tem skupnem prostoru izraz močne in globoke želje po priznanju in spoštovanju kulturne dediščine.

»Gibanje« za zbiranje in ohranjevanje slovenskih ledinskih in hišnih imen lahko razdelimo na tri obdobja:

1.) Začetki zbiranja

… na južnem Koroškem...

Dokumentiranje ledinskih in hišnih imen na dvojezičnem območju južne Koroške poteka že več desetletij. Imena so zapisovali in objavljali številni raziskovalci, med njimi Julij Felaher, Josip Šašel, Angela Piskernik, Eberhard Kranzmayer, Hubert Fabian Kulterer, Otto Kronsteiner, Anton Feinig, p. Bertrand Kotnik, Pavel Zdovc, Ludvik Karničar, Stanko Klinar, Heinz-Dieter Pohl, Iris Karner, Hubert Bergmann, Regina Maria Unterguggenberger idr.

Zbiralec Jozi Pack iz Trabesinj pri Kotmari vasi je od začetka devetdesetih let 20. stoletja dokumentiral imena v Rožu in jih beležil na stenske zemljevide. Z zapisovanjem ledinskih in hišnih imen na zemljevide je zbiranju dal novo kakovost; imena so na zemljevidih tudi lokalizirana, kar je ključno za njihovo celovito ohranjanje.

Na podlagi njegovega dela je kulturno društvo SPD Gorjanci leta 2008 izdalo zemljevid občine Kotmara vas. V istem letu je Interesna skupnost selskih kmetov v okviru evropskega projekta izdala zemljevid s hišnimi in z ledinskimi imeni v občini Sele. Oba zemljevida sta bila podlaga za sprejem slovenskih ledinskih in hišnih imen na Unescov seznam nesnovne dediščine v Avstriji.

Vpis slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem na seznam nesnovne dediščine je leta 2011 spodbudil nastajanje novih zemljevidov. Kulturno društvo Šmarjeta-Apače je izdalo zemljevid z ledinskimi in s hišnimi imeni v Šmarjeti v Rožu. Istega leta je izšel tudi zemljevid z narečnimi ledinskimi in hišnimi imeni v občini Škofiče. Pobudnik izdaje zemljevida je bilo Slovensko prosvetno društvo Edinost.

… in na Gorenjskem

Na Gorenjskem so se prve pobude za zbiranje hišnih imen pojavile v Dovjem in Mojstrani, kjer je tamkajšnje turistično društvo domačije označilo z njihovimi hišnimi imeni. Ideja je vzniknila tudi na območju občine Jesenice, kjer je Klemen Klinar s finančno pomočjo Občine zbral hišna imena in hiše označil s tablicami.

Po zaposlitvi Klemena Klinarja na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske je ideja prerasla v projekt petih občin na Zgornjem Gorenjskem (občine Bled, Gorje, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica), ki so leta 2009 na EU program LEADER uspešno prijavile prvi skupni projekt raziskovanja in zapisovanja hišnih imen. Pozneje so se pobudi pridružile še druge gorenjske občine, ki so na isti evropski program prijavile še dva projekta, v okviru katerih so zbrali hišna imena na območju 14 gorenjskih občin (Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Tržič in Žirovnica). V okviru te večletne pobude je bila vzpostavljena skupna spletna stran Hišna imena na Gorenjskem (povezava na: www.hisnaimena.si), sproti pa so izhajale knjižice s hišnimi imeni (povezava na: http://www.hisnaimena.si/knjizice/).

 

 

2.) Projekt FLU-LED: Enotna podatkovna baza in kulturni portal

Jeseni leta 2011 so Slovenska prosvetna zveza kot vodilni partner in projektni partnerji Krščanska kulturna zveza, Razvojna agencija za Zgornjo Gorenjsko in Gornjesavski muzej Jesenice v okviru evropskega čezmejnega projekta FLU-LED začeli sistematično zbirati in dokumentirati ledinska in hišna imena. Glavni cilj projekta je bil zaščititi bogato jezikovno in kulturno dediščino obmejnega prostora avstrijske Koroške in Gorenjske. Projektni partnerji, kulturna društva in interesna združenja ter številni zbiralci so zbirali in zapisovali stara narečna imena in jih tako rešili pozabe.

V okviru projekta FLU-LED je v sodelovanju jezikoslovcev in dialektologov z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik nastala tudi publikacija Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen, ki je pomemben pripomoček za načrtno zbiranje in zapisovanje hišnih in ledinskih imen tudi v drugih krajih na Koroškem in v Sloveniji.

Leta 2015 so bili kot rezultat projekta na Koroškem natisnjeni štirje zemljevidi, in sicer v občini Bekštanj s standardiziranimi slovenskimi hišnimi in ledinskimi imeni, v občini Šentjakob v Rožu z narečnimi ledinskimi imeni, v občini Bistrica v Rožu z narečnimi hišnimi in ledinskimi imeni in v občini Šmarjeta v Rožu prav tako z narečnimi hišnimi in ledinskimi imeni. Na Gorenjskem so zemljevidi občin Tržič, Jesenice in Kranjska Gora izšli z ledinskimi imeni v narečni obliki.

Vsa zbrana imena z dodatnimi informacijami in razpoložljivimi vizualnimi in zvočnimi podatki so najširši javnosti dostopna v skupni podatkovni bazi na spletnem portalu FLU-LED. Bistveno načelo portala je interaktivnost, kar pomeni, da uporabniki lahko intuitivno navigirajo in iščejo na spletnem zemljevidu, za zasebne, kulturne, turistične in znanstvenoraziskovalne namene pa podatke lahko prenašajo iz podatkovne baze. S pomočjo enostavnega formularja lahko nova imena kot dopolnilo pošiljajo projektnim sodelavcem.

Pomemben namen projekta je, da so imena na razpolago čim večjemu krogu uporabnikov – domačinom za zasebno rabo, kulturnim društvom za kulturno in izobraževalno delo, občinam za promocijske dejavnosti, strokovni javnosti za nadaljnje interdisciplinarne raziskave zbranega imenskega gradiva itn.

3.) Rastoči skupni zemljevid Koroške in Gorenjske

KOROŠKA - Leta 2017 je izšel zemljevid s hišnimi in z ledinskimi imeni nekdanje občine Radiše (del današnje občine Žrelec), ki ga je pripravil Tomaž Ogris. Zemljevidu kraja Radiše je priložena knjižica s slovensko in z nemško razlago izvora in pomena ledinskih in hišnih imen ter vasi, kar dopolnjuje dotedanje dokumentiranje imen. Trenutno isti zbiratelj pripravlja v občini Žrelec zemljevid katastrske občine Podkrnos.

Hišna in ledinska imena občine Bilčovs, smo leta 2020 objavili na skupnem spletnem zemljevidu. Tiskani zemljevid je v pripravi.

V pripravi so še zbirke imen oz. zemljevidi za naslednje občine:

- v občini Vrba za bivšo občino Kostanje (SPD Drabosnjak in SPZ)

- Sele (izdajatelj občina Sele v sodelovanju s SNI UJ, občina Unescovega globalnega geoparka Karawanken-Karavanke),

- Hodiše (SPD Zvezda in SNI UJ),

- Borovlje (SPD Borovlje, SNI UJ in SPZ),

- stara občina Brdo in Štefan na Zilji (koordinator Edi Rauter v sodelovanju s SNI UJ),

- Čajna, Bistrica na Zilji in Straja vas (SPD Zila in SNI UJ),

- v občini Dobrla vas za kraj Lovanke (Markus Druml)

- in v občinah Geoparka v Podjuni

v Železni Kapli, (SPD Valentin Polanšek in Zarja, SPZ),

Galiciji (SNI UJ),

Žitari vasi (Karel Hren, SNI UJ in SPD Trta),

Globasnici (SKD Globasnica, SNI UJ in Robert Erschen),

Bistrici pri Pliberku (KPD Šmihel, REGI in SNI UJ),

Pliberku (SNI UJ, krajevna društva in Enotna lista)

in Suhi (KPD Drava in SNI UJ).

 

GORENJSKA - Na Gorenjskem se je po končanju projekta FLU-LED pojavilo več občinskih pobud za zbiranje hišnih in ledinskih imen. Od leta 2015 RAGOR v sodelovanju z RA Sora na območju manjših skupin naselij zbira hišna imena v občinah Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka in Železniki.

Hišna imena so zbrana tudi že v občinah Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice, z letom 2022 se akciji pridružujeta še občini Domžale in Kamnik. Zbiranje hišnih imen, ki na Gorenjskem povečini poteka ločeno od zbiranja ledinskih imen, je tako razširjeno že na območju 24 občin. Več o tem projektu na www.hisnaimena.si.

Čeprav v manjšem obsegu, pa se po zaključku projekta FLU-LED, nadaljuje tudi zbiranje ledinskih imen. Trenutno je bilo največje delo opravljeno v občini Bohinj, kjer je bilo izdanih 5 zemljevidov po posameznih katastrskih občinah. Z beleženjem dediščine ledinskih imen pa je RAGOR delo pričel tudi v občinah Gorje in Radovljica. V slednji je bil leta 2021 izdan zemljevid ledinskih imen v katastrskih občinah Češnjica pri Kropi in Kropa.

Z zavedanjem lokalnih skupnosti o pomenu identitete in dediščine, ki jo v sebi nosijo hišna in ledinska imena, ter z velikim zanimanjem lokalnega prebivalstva za obravnavani temi, projekt lepo napreduje in še zdaleč ni končan.

(stanje: februarja 2022)