Priročnik „Imenska pokrajina v Kotmari vasi na primeru petih vasi na Gurah“, ki ga je decembra 2024 izdalo Slovensko prosvetno društvo Gorjanci (Vinko Wieser), je po razprodaji prve naklade (500) zbudil zanimanje tudi v strokovnem svetu.
Na 14. zborovanju delovnega krožka za bavarsko-avstrijsko imenoslovje (ABÖN), letos aprila v Linzu, ga je predstavil imenoslovcem iz Avstrije in Nemčije avtor sam; o standardizaciji slovenskih geografskih imen na Koroškem in Štajerskem pa je prispevek Martine Piko-Rustia predstavil sodelavec NI Urban Jarnik Florian Jordan.
Na 37. imenoslovnem simpoziju v kraju Kals na Vzhodnem Tirolskem, začetek junija, pa so strokovnjaki iz Avstrije, Nemčije in Slovenije prisluhnili predstavitvi te historične raziskave o zgodovini, nastanku in pomenu imenske kulture na Gurah.
V Linzu na 14. zborovanju delovnega krožka za bavarsko-avstrijsko imenoslovje (ABÖN), 23. in 24. aprila 2026 v Linzu, so razpravljali pod naslovom „Imena na Bavarskem in v Avstriji in pri njihovih sosedih“. Ob letošnji 25. letnici so se znanstveniki in znanstvenice iz Nemćije, Avstrije in Švice srečali v Adalbert-Stifter-Institutu v Linzu. Na sporedu je bilo 22 predavanj oz. predstavitev. Organizatorja srečanja sta bila Stefan Gaisbauer iz Linza in Wolfgang Janka iz Regensburga.
Predavatelji so predstavili študije o geografskih imenih v srednji Evropi, med drugim v nemškem Thüringenu (H. Bichlmeier, Halle/Jena); o nadaljevanju del za atlas lužiško-srbskih krajevnih imen (Inge Bily, Leipzig/Lipica); o avstrijskih dužinskih imenih na -schütz, ki imajo pogosto korenine v slovanskih – šic (Florian Steindl, Dunaj); o posebnostih imen v jezikovnem otoku Tischelwang (severna Italija), Jutta Willmann (Dunaj); o jezikovnih koreninah ledinskega imena Lopata na Vzhodnem Tirolskem (Emanule Klotz, Heidelberg); in o skupnih koreninah družinskih imen Stifter – Štifter – Lhotsky, (Karl Hohensinner, Linz).
„Imensko pokrajino v Kotmari vasi“ sta predstavila Vinko Wieser in Florian Jordan. Prvi se je osredotočil na predstavitev kulturnih pogojev v Kotmari vasi, kjer je Jozi Pack desetletja zbiral geografska imena in jih kot prvi zapisoval v parcelne karte; nato pa na delo društva Gorjancev, ki je izdalo prvi obširni občinski zemljevid ledinskih in hišnih imen in soiniciiralo Evropski projekt FLU-LED in sooblikovalo spletni zemljevid, ki se je razvil v „rastoči arhiv vseh zbranih geografskih imen“ na južnem Koroškem in severni Sloveniji. Predstavil je tudi štiriletno delo za 214 strani obsegajoči priročnik 287 ledinskih in 89 hišnih ter krajevnih imen petih vasi v Kotmari vasi.
Florian Jordan je poročal o arhivskem delu za knjigo in o strokovnem, imenoslovnem delu pri razlagi vseh geografskih imen ter izpostavil, da so geografska imena v Kotmari vasi del širšega slovenskega jezikovnega in kulturnega prostora.
Zaradi odsotnosti avtorice Martine Piko-Rustia pa je nato še predstavil poročilo „O standardizaciji slovenskih imen na Koroškem in Štajerskem“.
Na 38. imenoslovnem simpoziju v kraju Kals na Vzhodnem Tirolskem, začetek junija 2026, pa so strokovnjaki iz Avstrije, Nemčije in Slovenije prisluhnili 16 različnim predavanjem.
Razpravljali so o gozdovih, ki so v zgodovini zavzemali vlogo meje (Peter Anreiter, Innsbruck);
o slovanskih geografskih imenih v občini Matrei (Emanule Klotz, Heidelberg); o praslovanskih etnonimih (Georg Holzer, Dunaj); o gorskem imenu Pleschutz blizu Althofena na Koroškem (Günther Jannach, Althofen); o slovanskih krajevnih imenih na bavarskem Unterfranken (Wolfgang Janka, Regensburg); o romanskih vplivih na slovenske toponime (Matej Šekli, Ljubljana).
O zgodovini, nastanku in pomenu imenske kulture na Gurah je poročilo podal avtor Vinko Wieser, ki ga je skupno pripravil s Florianom Jordanom. Na podlagi prvega sistematičnega popisa podložnikov Humperka iz leta 1771/71 je bilo mogoče dokazati in potrditi kontinuiteto in avtentičnost slovenskih ledinskih imen, ki so se do danes ohranjevala predvsem v ustnem izročilu.
Podrobna analiza je pokazala, da ima večina ledinskih imen svoje korenine v značilnostih površinske odeje ali odraža položaj v višjih oz. nižjih predelih ožjega naselitvenega prostora. Imena je oblikoval preprosti pastir, drvar, kmet ali tovornik, vsi so bili natančni in bistroumni opazovalci svoje okolice. Le malo starih imen je ostalo nerazvozlanih!
Tudi analiza hišnih imen spominja na pogoje prvotne naselitve, je povezana s poklici ali z rastlinstvom, kmetijskimi pridelki, človeškimi lastnostmi idr. Četrtina hišnih imen pa je povezana z osebnimi oz. krstnimi imeni. Uspelo je znanstveno tudi razvozlati korenine krajevnega imena Vrde, ki ima svoje korenine v občnem imenu brdo.
Zaključno lahko ugotovimo, da je bilo pomembno seznaniti avstrijske slaviste in imenske strokovnjake v Avstriji, Nemčiji, Švici in Sloveniji z aktualnim dosežki pri spoznavanju imenskih korenin naše najožje domovine.
