Projekt FLU-LED

Kulturni portal ledinskih in hišnih imen

Povod za projekt

V zadnjih desetletjih se tako na avstrijskem Koroškem kot tudi v Sloveniji širi zavest o izrednem pomenu domačih ledinskih in hišnih imen. Pionir zbiranja narečnih imen je bil domačin Jozi Pak iz Kotmare vasi, ki je v sodelovanju s Slovenskim narodopisnim institutom Urban Jarnik (SNIUJ) pripravil zemljevid z domačimi ledinskimi in hišnimi imeni. Od takrat se številna krajevna društva v sodelovanju obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev – Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetna zveza – in SNIUJ posvečajo sistematičnemu zbiranju in dokumentiranju te žive kulturne dediščine. Na Gorenjskem je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske leta 2009 začela z zbiranjem, zapisovanjem, objavljanjem in terensko obeležitvijo hišnih imen v projektu Kako se pri vas reče?
Leta 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem sprejeta na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji, v Sloveniji pa potekajo priprave za vnos teh imen v Register kulturne dediščine Slovenije. Ta razvoj je bil povod za skupni čezmejni evropski projekt FLU-LED, ki se ukvarja z zbiranjem, zapisovanjem in objavljanjem domačih ledinskih in hišnih imen, v sedmih občinah v obmejnem prostoru Južne Koroške (A) in Gorenjske (SI). V projektu sodelujejo Slovenska prosvetna Zveza (http://www.slo.at/spz/index_de.php) kot vodilni partner ter Krščanska kulturna zveza (http://www.kkz.at/), Razvojna agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR) (http://www.ragor.si/) in Gornjesavski muzej Jesenice (http://www.gmj.si/ kot projektni partnerji. Projektno območje zajema slovenske občine Kranjska Gora, Jesenice in Tržič ter avstrijske občine Bistrica v Rožu, Šentjakob v Rožu, Bekštanj, in Šmarjeta v Rožu.
Projekt je bil sofinanciran s strani Evropske Unije v okviru programa za Evropsko teritorialno sodelovanje OP Slovenija-Avstrija 2007-2013.

Cilji projekta

Glavni cilj projekta FLU-LED je zaščita bogate jezikovne in kulturne dediščine v obmejnem prostoru avstrijske Koroške in Gorenjske. Zato je treba stara, večinoma samo v narečju rabljena hišna in ledinska imena zbrati ter dokumentirati in jih tako obvarovati pred pozabo. Na Koroškem govorimo o koroških narečjih slovenskega jezika, na Gorenjskem pa o gorenjskih in deloma tudi o koroških narečjih. Cilj projekta je nadalje, da so zbrana imena na razpolago čim večjemu krogu uporabnikov: domačinom za osebno rabo, kulturnim društvom za kulturno in izobraževalno delo, občinam za promocijske dejavnosti, strokovni javnosti za nadaljnje interdisciplinarne raziskave zbranega imenskega gradiva itn. Skupno prizadevanje projektnih partnerjev je, da ledinska in hišna imena ostanejo živa kulturna dediščina.

Rezultati projekta

V projektu izdelana skupna metodologija za zbiranje hišnih in ledinskih imen je na razpolago v obliki publikacije »Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen« (Klinar et al. 2012) in vsebuje navodila za terensko in kabinetno delo. Posebna pozornost je pri tem posvečena načinu zapisa zbranega imenskega gradiva. V ta namen so avtorji izdelali terenske in kabinetne tabele za zbiranje ledinskih in hišnih imen. Kot dopolnilo so projektni partnerji pripravili še poenostavljena Navodila za terensko delo , List za zbiranje ter Terenske karte za Južno Koroško. V zbiranje so vključeni tako domačini kot informatorji ali zbiralci, kot tudi strokovnjaki, ki prispevajo del kabinetnega dela, motivacijske razlage in jezikoslovne analize.
Skupna podatkovna baza in kulturni portal
Vsa zbrana imena z dodatnimi informacijami ter razpoložljivi vizualni in zvočni podatki so shranjeni v skupni podatkovni bazi, ki je dostopna vsakemu uporabniku preko v projektu izdelanega kulturnega portala. Lokalizacija imen je na portalu vidna na različnih kartnih podlagah. Interaktivnost, kar pomeni možnost prenosa podatkov s portala s strani uporabnikov ter obratna možnost prenosa novih imen in drugih podatkov na portal, je bistveno načelo kulturnega portala. S tem je zagotovljeno, da se portal sproti dopolnjuje in razširja tako v vsebinskem kot tudi v geografskem smislu.
Tiskani turistični zemljevidi
V podatkovni bazi shranjena imena so na razpolago za nadaljnjo obdelavo in uporabo. Projektni partnerji so na osnovi podatkov iz podatkovne baze pripravili in natisnili turistične zemljevide oz.občinske zemljevide ledinskih imen za vse projektne občine (glej dokumenti za download). Ker so zahteve v posameznih občinah povsem različne, so partnerji/društva individualno odločali o končni grafični in vsebinski podobi zemljevidov (merilo, hišna in/ali ledinska imena, besedila, slike itn.). Dolgoročni cilj projekta je priprava nadaljnjih tiskanih kart ter razvoj dodatnih aplikacij in produktov na osnovi podatkovne baze.